VEČER Z MAMICAM IN OČKI - VRTEC

VEČER Z MAMICAM IN OČKI – VRTEC

28 marca, 2024
Angelin vrtec

Mama bodočega prvošolca je popoldan z mamami opisala takole:

“Na zadnji dan februarja sem se še zadnjič podala v vrtec na popoldne z mamicami, ki so ga pripravili zelenčki skupaj z vzgojiteljicama Nežo in Urško. Naš Brin je ves teden doma dajal skrivnostne namige, kaj vse so otroci pripravili za mamice. Kljub temu, da sem se popoldnevom udeleževala z obema otrokoma vse od leta 2016, mi ni uspelo uganiti kaj me čaka.

V prvem delu, kjer nam otroci pokažejo kako poteka opravljanje ‘del’, ki si jih vsak dan zadajo, me je Brin razveselil s kreativnostjo ‘pikanja’ in dokončal zemljevid kontinentov na zemeljski obli. Potem sva skupaj – ja, skupaj, celo dovolil mi je, da pomagam – izpikane kontinente nalepila, Brin pa je plakat na koncu olepšal še s svojim slikarskim talentom in oceane pobarval modro. Opazovati svojega otroka pri delu, ki si ga je sam določil, se čuditi nad njegovo natančnostjo, vztrajnostjo in veseljem, ko delo dokonča…to so spomini, ki jih bom za vedno imela na Angelin vrtec. Doma namreč opravljanje del poteka čisto drugače.

V drugem delu popoldneva z mamicami so nam otroci zapeli, se s svojimi besedami zahvalili Bogu za male in velike stvari v njihovih vsakdanih, skupaj smo zaplesali in domov odnesli rožice, ki so jih posadili za mamice.

Malo s cmokom v grlu sem zapuščala prostore vrtca, vedoč, da takšnih druženj v Angelinem vrtcu ne bom več doživela. Vpis prvorojenke daljnega leta 2014 v Angelin vrtec je bila ena najboljših odločitev, ki sva jih sprejela z možem. Vrtec kakovostno izvaja program Montessori, vzgojiteljice so prijazne, nasmejane, sočutne, umirjene… Moja otroka poznata vse vzgojiteljice, vsakega srečanja z njimi se razveselita. Dragi Neža in Urška, hvala za vse.” (mami Eva)

Večer z očeti pa se je očku iz zelene sobe takole vtisnil v spomin:

“Pa je naš fant le dočakal prvi večer z očeti. Zame je bil to leto sicer že drugi, a rdeča soba ni zelena, zelena pa ne rdeča. Ob raznolikih, zanimivih, iznajdljivo pripravljenih materialih, katerih izbor mi je, kljub začetnemu obotavljanju, predstavil, je čas hitro mineval. Po malici (odlične žemljice) je bilo zanimivo gledati očete in otroke na črti, z njimi zapeti in “zaplesati”, za konec prisluhniti pesmi in si ogledati mini lutkovno predstavo o zadnji večerji, v režiji vzgojiteljic in otroki, kot rekviziterji. Res je bil prijeten večer.” (oči Martin)

Otroci iz rumene sobe pa so se o večerih s starši spominjali različnih stvari:

Avguštin Friderik: »Zapomnil sem si pesmico, ki smo jo povedali mamicam »Kako raste mama« in všeč mi je bilo, ko sva z atijem »šraufala« (op. Vijačila vijake ).

Iva: »Moji mamici je bil najbolj všeč srček, ki sem ji ga naredila in da sva z atijem sestavljala trikotnike, binom in trinom.«

Val: »Všeč mi je bil mlinček za kavo in da sva z atijem mlela kavo.«

Arne: »Všeč mi je bilo, ko sva pisala v pesek.«

Adriana: »Rada sem delala z zeleno vodo.«

Celestina Izabela: »Všeč mi je bilo, ko sva z očijem delala številke za velike otroke.«

Janez: »Všeč mi je bilo, ko sva z očijem delala poskus s kisom in je nastal vulkanček in ko sva z mamico lahko skupaj malicala.«

Gabriel M.: »Najbolj všeč mi je bilo, ko sva z mamico delala matematiko in bilo je smešno, ker se mi je od vseh številk kar »zmešalo« v glavi.

Prilagamo še sestavine za mehke domače žemlje, ki so jih za očke spekli otroci zelene sobe (recept je objavljen na https://oblizniprste.si/slastni-kruh/mehke-domace-zemlje/)