Kateheza Dobrega pastirja je skupna verska izkušnja, ki vključuje otroke in odrasle, v katerih prevladujejo otrokove duhovne vrednote: opazovanja, motrenja in predvsem užitka z Bogom. To izkušnjo doživljajo v atriju, posebej pripravljenem okolju za versko življenje otrok.
Verjamemo,
- da imata Bog in otrok edinstven odnos med seboj, zlasti pred šestim letom;
- da odrasli morejo pomagati pri rasti tega odnosa, ki je dar Božjega Duha;
- da otroci potrebujejo poseben prostor za pospeševanje rasti tega odnosa;
- in da so za otrokovo duhovno rast potrebna otipljiva posredna sredstva.
Značilnosti Kateheze Dobrega pastirja so povzete v 32 točkah, ki jih je sprejel Mednarodni svet (Consiglio) oktobra 1996:
1. Otrok in njegovo versko življenje sta za katehista Dobrega pastirja v središču njegove pozornosti in prizadevanja. Zato:
- opazuje, kako se izražajo potrebe otroka v določenem starostnem obdobju in o tem premišljuje;
- z otrokom doživlja in deli določeno versko izkušnjo v skladu z besedami evangelija: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (Mt 18,3)
- skrbi za pogoje, ki so potrebni, da to življenje lahko raste in se razvija.
2. S tem namenom sprejema podobo o človeku in držo odraslega do otroka, kot ju je opredelila Maria Montessori; pripravlja okolje, ki podpira razvoj verskega življenja: atrij.
3. ATRIJ je pripravljeno okolje in skupnost, v kateri otroci od zgodnjega otroštva naprej skupaj z odraslimi pridobivajo versko izkušnjo, ki jim pomaga, da postanejo aktivni člani večje skupnosti (družine, Cerkve in družbe):
- atrij je prostor molitve, v katerem delo in učenje sama po sebi postaneta molitev in kontemplacija;
- je prostor, v katerem je Kristus edini učitelj; v njem otroci in odrasli skupaj poslušajo Njegovo besedo in poskušajo prodreti v skrivnost liturgičnega praznovanja.
4. V atriju posredujemo krščansko oznanilo vselej slovesno.
- Katehist se ne obnaša kot učitelj: vedno se zaveda in misli na to, da je Kristus edini učitelj.
- Katehist v drži duhovne revščine in ponižnosti ne izvaja nobenih oblik preverjanja znanja (kot so testi, naloge…), kajti rezultatov take izkušnje ne more pripisovati samemu sebi.
5. Predstavljamo teme, pri katerih so otroci pokazali, da jih v svoji globini dojamejo in se lahko nanje odzovejo z veseljem: odlomki iz Svetega pisma, molitve iz liturgije. To so glavni viri za nastanek ter ohranjanje verskega življenja v vseh starostnih obdobjih in omogočajo, da se v posebni luči pojavijo, zasvetijo otrokove osnovne verske izkušnje.
6. S posebnim spoštovanjem in čimbolj objektivno oznanjamo Božjo besedo, tako da besede odraslega niso po nepotrebnem med Bogom, ki govori, in med njegovimi bitji, ki poslušajo. Katehist le obzirno, z malo besedami usmerja k poslušanju Božje besede, v skladu z besedami evangelija: »Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal.« (Jn 7,16)
7. Katehist Dobrega pastirja v katehezi obravnava le tiste teme, ki izhajajo iz bistvenih ter izrecnih osnovnih potreb otroka in iz dela z otrokom.
8. Tedenska srečanja v atriju trajajo najmanj dve uri, pri čemer predstavlja krajši del predstavitev teme s strani katehista, večina časa pa je na razpolago za delo po izbiri otroka.
9. Življenje v atriju se v skladu s Cerkvijo ravna po liturgičnem letu in zato predstavljajo vrhunce leta Božič, Gospodovo razglašenje, Velika noč in binkošti.
10. Evharistična daritev je v vseh starostnih obdobjih v središču življenja v atriju, pri čemer upoštevamo posebnosti določene veroizpovedi.
11. Enkrat letno povabimo otroke k prejemu prvega svetega obhajila. Otroci se za to odločijo sami: glede na lastne želje in stopnjo zrelosti. Pri tej odločitvi otroku pomagajo družina, katehist in duhovnik.
12. Pred prejemom prvega svetega obhajila imajo otroci intenzivne priprave. V času priprav imajo ob redni katehezi vsak teden dodatno srečanje.
13. Duhovne vaje otrok, ki se pripravljajo na prvo obhajilo, trajajo najmanj štiri cele dni, pri čemer moramo nujno upoštevati:
- vsak dan imajo evharistično daritev,
- otroci morajo imeti dovolj časa, da se ponovno v miru soočijo s temami, ki jih poznajo, ne da bi jim predstavljali nove,
- tudi na dan prvega svetega obhajila traja bivanje na duhovnih vajah do večera, da otrok prehitro ne zmotimo in ne usmerimo stran od tega, kar so doživeli.
14. Obhajanje zakramenta sprave je povezano s simboli krsta: z lučjo in belim oblačilom; če so prisotni otroci, ki še niso krščeni, so krščeni znotraj tega okvirja.
15. V času neposredno pred prvim obhajilom se zvrstijo tudi pogosta srečanja s starši.
16. V letih po prvem obhajilu se kateheza odvija naprej: že znane teme ponovimo in poglobimo ter dodamo nove, ki ustrezajo razvojnemu obdobju otroka.
17. Otroci imajo na razpolago material. Delo z materialom pomaga otroku, da premišljuje in ponotranji predstavljeno temo na meditativen način. V okoljih, kjer še ni mogoče imeti atrija, se lahko za posredovanje krščanskega sporočila uporabi drug veljaven način, to je uporaba delovnega zvezka in »vodič« za katehista »Jaz sem Dobri pastir«. Glas Dobrega pastirja lahko otroke doseže s pomočjo različnih sredstev, kajti glas Dobrega pastirja odmeva v globini srca ne glede na konkretno sredstvo.
18. Material mora po eni strani vabiti k delu, po drugi strani pa se omejiti na preprosto, natančno predstavitev teme. Pri predstavitvi materiala se katehist odpove dodatnim olepšavam materiala, saj otroka le odvračajo od pomembnega in bistvenega na materialu. Material odlikuje: preprostost, bistvenost (esencialnost), »revščina«, tako da pride bolj do izraza dragocena vsebina.
19. Enako velja za atrij kot celoto. S katehezo Dobrega pastirja lahko delamo v vsakem socialnem in kulturnem okolju.
20. Material moramo izdelati natanko po predlogah, ki so že preizkušene, in ki so se po dolgih opazovanjih in izkušnjah izkazale za primerne glede na potrebe otrok različnih starostnih stopenj.
21. Material omogoča katehistu, da zavzame mesto, ki mu pripada; namreč mesto »nekoristnega služabnika« (Lk 17, 10). To pomeni, da mora odrasel človek sicer izpolniti določeno nalogo in funkcijo, vendar to, kar pri tem nastane, mnogo presega to, kar dela, kajti sam Kristus je pravi učitelj.
22. Katehisti delajo skupaj v duhu edinosti in harmonije, kajti sledijo Božjemu načrtu v zgodovini in zapovedi edinosti, ki pride tako zelo do izraza v prilikah o Dobrem pastirju (Jn 10,1) in o trti (Jn 15,1). Lastne talente in izkušnje damo prostovoljno na razpolago in v uporabo drugim.
23. Drža odraslega do sposobnosti otroka mora biti zaznamovana s ponižnostjo. Na ta način nastane pravilen odnos do otroka, ki ga zaznamuje spoštovanje in potrpežljivo čakanje na njegov razvoj.
24. K nalogam katehista spadajo:
- nadaljnje izobraževanje v krščanskem nauku s pomočjo študija Svetega pisma in liturgije ter njunega delovanja v teoloških, socialnih in ekumenskih gibanjih Cerkve v današnjem svetu,
- priprava atrija in vzdrževanje reda ter čistoče v atriju, tako da ostane kraj, kjer lahko najdejo otroci in odrasli pot k tišini,
- lastnoročno izdelovanje materiala: katehist opravlja to delo sam, kolikor je to mogoče.
25. Vzroki, zakaj mora katehist sam izdelati materiale, so naslednji:
- da postane domač s vsebino
- da se umakne iz pretirane naglice, potrošništva in stremljenja k storilnosti
- da najde ritem, ki je v sozvočju z otrokovim in – tako verjamemo– z delom Svetega Duha v nas,
- da ustvari sozvočje med glavo, roko in srcem.
26. Katehistova nujna naloga je delo z otroki v atriju. Ta naloga mu omogoča odprtost za celotno katehezo in v njem prebuja pripravljenost za pomoč pri drugih služenjih, ki se lahko pojavijo.
27. Kateheza Dobrega pastirja želi pomagati tudi odraslim, da bi odkrili neznane (posebej verske) zaklade otroka, v njih želi prebuditi pripravljenost služiti otroku in se od njega učiti. Kateheza:
- ne stremi za čim večjim priznanjem
- ne dela hrupa (Iz 10,33 – 11,10)
- je zvesta duhu gorčičnega zrna (Mt 13,31)
- je solidarna z majhnimi in neznatnimi v Cerkvi.
28. Kateheza Dobrega pastirja postavlja v ospredje duhovne vrednote otroštva in želi prispevati k oblikovanju zavesti, ki gradi zgodovino človeštva na pravičnosti in solidarnosti.
29. Kateheza Dobrega pastirja je odprta za vse kristjane ne glede na njihovo veroizpoved in stopnjo dejavne vključenosti (angažiranosti) v Cerkvi.
30. Kateheza Dobrega pastirja ponuja svoje usluge dekanijam in zaradi tega išče sodelovanje s škofijami.
31. Vsak atrij išče sodelovanje z duhovnikom, ki otroke pozna in vzame resno (še posebej kot verne osebe), ki z njimi obhaja evharistijo in zakrament sprave ter čigar sodelovanje je usklajeno z duhom Kateheze Dobrega pastirja.
32. Katehezo Dobrega pastirja lahko razumemo kot poskus, odprt za nova spoznanja, ki lahko pripomorejo k doumevanju, k dognanju neskončnega čudeža Boga in njegove vesoljne zaveze s človeštvom in z vsem stvarstvom.
