Enkrat na leto prostori samostana za pol ure čisto samevajo. Vsi, ki se  družimo znotraj njih (vrtčevski otroci z vzgojiteljicami, sestre uršulinke, učenci in učitelji montessori šole ter ostali obiskovalci) jih ob zvoku alarma prah hitro zapustimo po evakuacijski poti. Prav dobro vemo, da je zbirno mesto na igrišču, ker pa je tokrat pri vaji deževalo, smo se zbrali pod arkadami. Nihče se ni zadržal v garderobi, da bi se preobul v čevlje. Otroci so si to dobro zapomnili iz pogovorov o pravilnem ravnanju v času požara.
Gospod, ki je vodil požarno vajo, je počakal, da smo res čisto vsi prispeli iz svojih prostorov, nato pa smo se pogovarjali, kaj storiti ob pravem požaru. Poskusili smo tudi, kako se gasi z gasilnim aparatom.

Vaja uspešno opravljena!